-
1 side
1. noun1) ((the ground beside) an edge, border or boundary line: He walked round the side of the field; He lives on the same side of the street as me.) stran2) (a surface of something: A cube has six sides.) ploskev3) (one of the two of such surfaces which are not the top, bottom, front, or back: There is a label on the side of the box.) stran4) (either surface of a piece of paper, cloth etc: Don't waste paper - write on both sides!) stran5) (the right or left part of the body: I've got a pain in my side.) bok6) (a part or division of a town etc: He lives on the north side of the town.) del7) (a slope (of a hill): a mountain-side.) pobočje8) (a point of view; an aspect: We must look at all sides of the problem.) stališče9) (a party, team etc which is opposing another: Whose side are you on?; Which side is winning?) stran2. adjective(additional, but less important: a side issue.) stranski- - side- - sided
- sidelong
- sideways
- sideburns
- side effect
- sidelight
- sideline
- sidelines
- side road
- sidestep
- side-street
- sidetrack
- sidewalk
- from all sides
- on all sides
- side by side
- side with
- take sides* * *I [sáid]1.nounstran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina; figuratively stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole); sport moštvo; slang prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od straniside by side — z ramo ob rami, vštric, vzporednoby the side of — vzdolž, oboff side — oddaljenejša stran, desna stran; sport (nogomet) ofsajdon all sides, on every side — na vseh straneh, vsepovsodsunny side, bright side — sončna stran, svetla stran (tudi figuratively)on the wrong side of the door figuratively izključen iz (česa)on the wrong side of the blanket figuratively nezakonski (otrok)to balance on both sides figuratively nihati (kolebati) med dvema stvaremahe is on our side — on je na naši strani, z namihe is on the sunny (bright, right) side of 50 — on še ni 50 let starto go over to the other side — preiti k drugi stranki, uskočiti v drug taborto have side slang domišljevati si; delati se važnegato keep on the right side of s.o. figuratively na prijateljski način s kom urediti stvarito put a th. on one side — postaviti kaj na stran, ne obračatito take sides — opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranskito take side with s.o., to take s.o.'s side — potegniti s kom, potegniti se za kogato win s.o. over to one's side — pridobiti koga na svojo stran;2.adjectivestranski; prihajajoč od straniII [sáid]intransitive verb slang bahati se, širokoustiti se, hvaličiti se, postavljati seto side with — opredeliti se za, pridružiti se, držati z; transitive verb dati, odriniti na stran; opremiti (knjigo) s stranicamito side up — pospraviti, urediti (sobo) -
2 drawback
noun (a disadvantage: There are several drawbacks to his plan.) pomanjkljivost, slaba stran* * *[drɔ:bæk]nounsenčna, slaba stran; škoda, zguba; commerce povračilo carine -
3 weakness
1) (the state of being weak.) slabost2) (something weak or faulty; a defect: weaknesses of character; Smoking is one of my weaknesses.) šibka točka* * *[wí:knis]nounslabost, slabotnost; bolehnost, bolehavost; slabost (šibkost) značaja; slaba stran, slaba točka; škoda, izguba, pomanjkljivost, slabost, nepopolnost; colloquially posebna ljubezen, naklonjenost, slabost (za)weakness of constitution medicine slaba konstitucija -
4 blind
1. adjective1) (not able to see: a blind man.) slep2) ((with to) unable to notice: She is blind to his faults.) slep (za)3) (hiding what is beyond: a blind corner.) nepregleden4) (of or for blind people: a blind school.) za slepe2. noun1) ((often in plural) a screen to prevent light coming through a window etc: The sunlight is too bright - pull down the blinds!) roleta2) (something intended to mislead or deceive: He did that as a blind.) zvijača3. verb(to make blind: He was blinded in the war.) oslepiti- blinding- blindly
- blindness
- blind alley
- blindfold 4. verb(to put a blindfold on (some person or animal).) zakriti oči5. adjective, adverb(with the eyes covered by a cloth etc: She came blindfold into the room.) z zakritimi očmi- the blind leading the blind* * *I [blaind]adjective ( blindly adverb)(to za) slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen; slang pijan; botany brez cvetablind alley — slepa ulica; figuratively zagata; mrtvi tirblind-alley occupation — poklic, ki nima bodočnostiblind (drunk), blind to the world — pijan ko žolnato go at s.th. blind — na slepo srečo se česa lotitiblind leaders of the blind — tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejoto get on s.o.'s blind side — izrabiti slabo stran kogablind pig, blind tiger — nedovoljena točilnicato turn a blind eye to s.th. — delati se slepega za kajblind side — nezavarovana, slaba stranII [blaind]transitive verb & intransitive verboslepiti; zastretifiguratively preslepiti, ukaniti; slepo se lotiti; slang to blind along — brezobzirno voziti, divjatiIII [blaind]nounzaslonka; plašnica; senčnik; žaluzija, roleta -
5 blank
[blæŋk] 1. adjective1) ((of paper) without writing or marks: a blank sheet of paper.) nepopisan2) (expressionless: a blank look.) brezizrazen3) ((of a wall) having no door, window etc.) brez odprtin2. noun1) ((in forms etc) a space left to be filled (with a signature etc): Fill in all the blanks!) prazno polje2) (a blank cartridge: The soldier fired a blank.) slepi naboj•- blankly- blankness
- blank cartridge
- blank cheque
- go blank* * *I [blæŋk]adjectiveobsolete bel; prazen, nepopisan, neizpolnjen; brezizrazen; neriman; vulgar prekletpoint blank — naravnost, brez ovinkovblank form — formular, golicablank space — predložek, neizpolnjen prostorvulgar not a blankety blank thing — niti trohicablank cheque — neizpolnjen ček; figuratively prosta rokamy mind went blank — zgubil sem spomin, nisem se mogel spomnitiII [blæŋk]nounsrečka, ki ni dobila; blanket, obrazec; prazninato draw a blank — zgubiti na loteriji; figuratively imeti neuspehcolloquially what the (blankety) blank — kaj za vragaIII [blæŋk]transitive verbzatemniti; American zdrobiti -
6 disadvantage
(something which makes a difficulty or which is an unfavourable circumstance: There are several disadvantages to this plan.) pomanjkljivost- at a disadvantage* * *[disædvá:ntidž]nounškoda, zguba; neugodnost, pomanjkljivost; neugoden položaj, slaba stran; ovirato take s.o. at a disadvantage — izrabiti neprilike kogato be at a disadvantage, to labour under a disadvantage — biti v slabem položaju; imeti izgubo -
7 foible
[fɔibl]nounslaba stran, šibka točka; sport upogljivi del meča -
8 trouble
1. noun1) ((something which causes) worry, difficulty, work, anxiety etc: He never talks about his troubles; We've had a lot of trouble with our children; I had a lot of trouble finding the book you wanted.) težava2) (disturbances; rebellion, fighting etc: It occurred during the time of the troubles in Cyprus.) nemiri3) (illness or weakness (in a particular part of the body): He has heart trouble.) težave2. verb1) (to cause worry, anger or sadness to: She was troubled by the news of her sister's illness.) vznemiriti2) (used as part of a very polite and formal request: May I trouble you to close the window?) nadlegovati3) (to make any effort: He didn't even trouble to tell me what had happened.) potruditi se•- troubled- troublesome
- troublemaker* * *I [trəbl]nountežava, trud, napor, motnja, motenje, nadloga; nevšečnost, neprijetnost; skrb, žalost, trpljenje, bol, muka; breme (to komu), nesreča, zlo, stiska; tegoba; napaka, pogreška, pomanjkljivost, slaba stran; komplikacija, problem, sitnost(i); kočljiv položaj; dialectal porod; bolezen; politics nemir, konflikt; kraval, škandal, afera; technical okvara, motnja, defektin trouble — v stiski (težavi, nepriliki)digestive troubles — prebavne motnje, težaveto ask for trouble, to look for trouble — sam si iskati (delati) težave, izzivati usodothe trouble is that... — težava je v tem, da...(it is) no trouble! — (to ni) nobena težava!; že dobro!; prosim!(I am) sorry to give you such trouble — žal mi je, da vam delam take sitnostito be out of one's troubles — osvoboditi se skrbi (težav), priti iz neprilikto give s.o. the trouble, to put s.o. to much trouble — povzročiti komu težave (skrb), spraviti koga v hude nevšečnostiwe did it to spare you trouble — naredili smo to, da bi vam prihranili trudto stir up trouble — povzročati zmedo, nemirhe won't even take the trouble to answer — ne vzame si niti truda, da bi odgovorilII [trəbl]transitive verbzbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo); intransitive verb vznemiriti se, razburiti se ( about zaradi); mučiti se, trpeti ( about zaradi); (po)truditi se, da(ja)ti si trudatroubled waters figuratively zapleten, težaven položajto be troubled in mind — biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)to trouble s.o. at work — motiti koga pri deluto trouble o.s. — brigati se za kaj, (po)truditi se za kajdon't trouble (yourself) — ne trudite se; že dobromay I trouble you for the salt? — vas smem nadlegovati, prositi za sol?to trouble one's head about s.th. — beliti si glavo zaradi česato pour oil on troubled waters figuratively pomiriti razburjenje, narediti mir -
9 off
(to register or record time of arriving at or leaving work.) zaznamovati čas prihoda na delo in odhoda z dela* * *I [ɔ(:)f]adverb1.(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč ( he rode ŋ odjahal je);2.3.od, proč, dol, raz ( off with your hat odkrij se);4.ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.);5.prekinjen, končan, razprodan ( the bet is ŋ stava ne velja več, the whole thing is ŋ vse je padlo v vodo, oranges are ŋ pomaranč ni več);6.(dela) prost ( to take a day ŋ vzeti si prost dan);7.čisto, do kraja ( to drink ŋ vse izpiti, to sell ŋ razprodati);8.economy (trg) medel, slab ( the market is ŋ);9.ne sveže, pokvarjeno (hrana);10.sportne v formi;11.Americanv zmoti ( you are off on that point motiš se v tem);razno: be off!, off you go!, off with you! — odidi, proč s teboj!to be off — oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little ŋ), biti odpovedanright off, straight off — takojto see s.o. off — spremiti koga, ki odpotujehow are you off for? — kako si kaj z (denarjem)?II [ɔ(:)f]preposition (proč, stran) odoff duty — prost, ne v službislang off one's feed — brez apetitato get s.th. off one's chest — olajšati si dušo, izpovedatislang off one's head — prismojen, norkeep off the grass! — ne hodi po travioff the map — izbrisan, ki je izginilsport off side — nedovoljen del igriščaoff the point — nevažno, nebistveno, ki ne spada k stvariIII [ɔ(:)f]adjectivebolj oddaljen; stranski (ulica); figuratively postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega; (zlasti economy) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza ( off size); neverjeten; nesvež (sadje)an off chance — slabo upanje, majhna verjetnostoff colour — slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)off day — prost dan, figuratively slab danoff guard — nepazljiv, nečuječ, nepripravljenBritish English the off side of the road — desna stran ceste, bolj oddaljena stranIV [ɔ(:)f]noundesna stran pri kriketuV [ɔ(:)f]transitive verbcolloquially odpovedati, razveljaviti (pogodbo); zapustiti, oditi -
10 rough
1. adjective1) (not smooth: Her skin felt rough.) hrapav2) (uneven: a rough path.) neraven3) (harsh; unpleasant: a rough voice; She's had a rough time since her husband died.) raskav; neprijeten4) (noisy and violent: rough behaviour.) surov5) (stormy: The sea was rough; rough weather.) razburkan6) (not complete or exact; approximate: a rough drawing; a rough idea/estimate.) grob2. noun1) (a violent bully: a gang of roughs.) surovina2) (uneven or uncultivated ground on a golf course: I lost my ball in the rough.) zunaj igrišča•- roughly- roughness
- roughage
- roughen
- rough diamond
- rough-and-ready
- rough-and-tumble
- rough it
- rough out* * *I [rʌf]nounhrapavost, neravnost; surovo stanje; surovost, grobost; neprijetne stvari, težki trenutki, surova stran življenja; težaven teren; surov, neotesan človek, neotesanec, prostakin the rough — v surovem, neobdelanem stanjuto take s.o. in the rough — vzeti koga, kakršen jeto take the rough with the smooth — enako spreje(ma)ti dobro in slabo, vzeti stvari, kot pač pridejoII [rʌf]1.adjectivehrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen ( with od); (o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do), neizprosen; nedokončan, v glavnih črtahrough and ready — grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiranrough coat, rough cast — omet, ometavanjerough copy, rough draft — osnutek, skica, prvi načrt, konceptrough diamond — nebrušen diamant, figuratively nekultiviran, neuglajen, a pošten človekrough house American slang burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in preteprough luck — slaba sreča, smolarough music — neubrana glasba, kričanjethe rough sex — moški spol; moškirough tongue — surov, oster jezikin a rough voice — grobo, osornorough work — surovo, neizdelano, nedovršeno deloit is rough on me — ni pravično do mene; nimam srečeto give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figuratively pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedatito have a rough time — mnogo pretrpeti, imeti hude težaveshe had a rough time — mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlohe had it rough — mnogo je prestal, pretrpelthis is rough luck for me — to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil;2.adverbgrobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na nagloto lie, to sleep rough — ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)to play rough sport grobo igratito ride rough — divje, ne po pravilih jezditiIII [rʌf]transitive verbgrobo obdelati, napraviti grobo (hrapavo); grobo ravnati, postopati (s kom); na hitro narediti; zabiti ostre žeblje v podkev; krotiti konja; intransitive verb sport grobo igratito rough it — imeti trdo življenje, z muko se prebijati skozi življenje; grobo, surovo se obnašatiI had to rough it — moral sem se prebijati (živeti, potovati) brez udobnosti -
11 seamy
[sí:mi]adjective ( seamily adverb)šivnat, poln šivov, ki ima šiv(e); brazgotinast, naguban, razbrazdan; figuratively neprijeten, neugoden, nerazveseljiv; figuratively razvpit, na slabem glasuthe seamy side — šivna, narobna stran (obleke); figuratively slaba, senčna stran (življenja)
См. также в других словарях:
mínus — a m (ȋ) 1. mat. znak za odštevanje: minus in plus / znak minus / žarg. pazi na minuse // negativni predznak: postavi minus pred pet / predznak minus / neskl. plus deljeno z minus je minus ∙ žarg., šol. profesor je pri spraševanju delil same… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nàdoblást — í in i ž (ȁ ȃ) knjiž. (politična in gospodarska) oblast, ki je kaki oblasti nadrejena: priznati mongolsko nadoblast / biti pod nadoblastjo Frankov / priti pod tujo nadoblast oblast; pren., ekspr. nadoblast dogmatičnih idej ∙ knjiž. slaba stran… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strána — strán|a ž 1. {{001f}}granična površina nekog tijela ili granična crta neke površine [sjeverna ∼a; južna ∼a] 2. {{001f}}lice i naličje predmeta [prednja ∼a; zadnja ∼a] 3. {{001f}}mat. ploha, linija koja ograničava geometrijsko tijelo 4.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kázati — tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pès — psà m (ǝ̏ ȁ) 1. domača žival za čuvanje doma, za lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsák — a o zaim. (ȃ) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka; pri vsakem gibu je čutila hude bolečine; elektriko so napeljali v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
